by miha.brkinjac | Maj 6, 2022 | Uncategorized
Maja Haderlap: Mak in manira kako vsakdanja sva postala! dan za dnem vlečeva utečene vijuge po hiši, briševa drobtine z mize, dvigujeva kozarce za vino proti svetlobi in skrbiva za čiste umivalnike. vlečeva lase iz odtoka, zlagava račune na polico, govoriva si žal...
by miha.brkinjac | Apr 29, 2022 | Uncategorized
Tone Pavček: Naše pravice Pravica pravic je pravica živeti, biti otrok, za srečo rojen, tata in mamo ob sebi imeti in jima padati veselo v objem. Lepa pravica je teči po trati in ne biti kot trava teptan, učiti se brati in biti med brati enakovreden in spoštovan....
by miha.brkinjac | Apr 22, 2022 | Uncategorized
Alojz Gradnik: Rosna kaplja Skoz okno sije nate lunin žar in srebrni ti vrat, roké in grudi. Kdaj konec bo tej bolečini hudi, ki ji ne morem biti gospodar? Ne vidiš? Tresem se. Na tvoji koži ko rosna kaplja sem na beli roži. Izskraj me! Ko kaplja v roži zgine in dá ji...
by miha.brkinjac | Apr 15, 2022 | Uncategorized
Alojz Ihan: Nekdo se igra Nekdo se igra, ko ponoči v otroških sobah koraka po parketu in premika stole; nekdo se igra, ko policajem zamenja kartoteke zločincev in nedolžnih žrtev; nekdo se igra, ko predsednikom držav anonimno pošilja nevarna sumničenja in strateške...
by miha.brkinjac | Apr 8, 2022 | Uncategorized
Karel Destovnik Kajuh: Bosa pojdiva dekle obsorej Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče, sredi razsanjanih češnjevih vej sežem ti nežno v dlani koprneče. Beli so, beli so češnje cvetovi, temni, pretemni so talcev grobovi. Kakor ponosni galebi...
by miha.brkinjac | Apr 1, 2022 | Uncategorized
Matjaž Pikalo: Eno Eno, midva sva eno, čeprav sva dva. Midva, jaz in ti, se bogu klanjava. Ko sva ležala pod obokom zvezd, me je postalo strah, ker tako hitro letimo skozi vesolje. To je en strah, ki ga čutijo otroci, midva. Sonce in burja. Ladja ob pomolu pristaja....
Nedavni komentarji