by miha.brkinjac | Mar 4, 2022 | Uncategorized
Maja Vidmar: Kako se zaljubiš Kako se zaljubiš v človeka? Gledaš ga in gledaš, motriš ga skozi leta in dneve, podnevi in ponoči, skozi rojstva in skozi mrtve, umrle in pobite, skozi moške in ženske, skozi otroke, skozi otroke, skozi dež in skozi kamne gledaš. Gledaš....
by miha.brkinjac | Feb 25, 2022 | Uncategorized
Jože Udovič: Anketa Živeti v krajih, kjer sončne ure niso ponarejene, kjer vranom ni dano, da žalijo dan, kjer ne posekajo drevesa zato, ker cvete, pa ne rodi, kjer vedo, da človek lahko živi v nevidni hiši, kjer ujedam ne pojejo žalostink, kjer se nihče ne boji...
by miha.brkinjac | Feb 18, 2022 | Uncategorized
Peter Levec: Po dežju Drobnó rosi … še hip, še dva – in vse lahnó jasni se. In pred očmi pokrajina blesti se, kot bi bila iz stekla in srebra. Pa stopaš lahek prek polja. Po potih se blestijo mlake – in v njih uzreš raztrgane oblake in sebe in nebo,...
by miha.brkinjac | Feb 11, 2022 | Uncategorized
France Prešeren: Turjaška Rozamunda Hrast stoji v turjaškem dvóri, vrh vzdiguje svoj v oblake, v senci pri kamnitni mizi zbor sedi gospode žlahtne, ker Turjačan spet gostuje Rozamundine snubače. Rozamunda roža deklic, čast dežele je domače; nje pogledi, svítle strele...
by miha.brkinjac | Feb 4, 2022 | Uncategorized
Saša Vegri: Družina II Zajtrkujem v urejenem naročju. Tako je prav, tako je spodobno, tako je najprimerneje. Vse dobro tesni. Tesnijo čuti, tesnijo besede, tesnijo vrata in okna. Ti v flanelasti srajci, jaz nasproti tebe (pesek na jugu kaktusi na jugu). In kaj zato....
Nedavni komentarji