Pavel Golia: O Ester – o Renée
Utihnil je orkester,
godci so se razšli,
o Ester.
In še drhti nekje in še nekje zveni,
o Ester,
pesem mladih teles ter
vžiga mlado kri.
Moj Bog, kak bil je pester
opoj teh zadnjih dni,
o Ester.
Končan je ples narcis in aster,
Renée,
pljusknil je čas ter
jih odnesel. Kam? Sam Bog ve,
Renée.
In še nekje drhti in še zveni nekje,
o Ester,
o Renée,
pesem mladih teles ter
vžiga mlado kri,
da vre, da se pení.
Nekje
v ljubezni srca še gorijo,
nekje, Renée.
V samotnem parku mrtve sanje spijo,
za vedno spe,
o Ester, o Renée.
Nekoč bili smo v maju,
sedaj je vse pri kraju,
o Ester, o Renée,
le vaju
pozdravlja čez vode in čez gore
zamišljen mož, ki v negotovost gre.
##########
Na serijo brane poezije Ščepec poezije se lahko naročite preko iTunes, Pocket Casts, Spotify ali druge priljubljene aplikacije za poslušanje podcastov. Vse epizode najdete tudi na www.scepecpoezije.si.
Poezijo bere: Miha Brkinjač
Nedavni komentarji