by miha.brkinjac | Feb 25, 2022 | Uncategorized
Jože Udovič: Anketa Živeti v krajih, kjer sončne ure niso ponarejene, kjer vranom ni dano, da žalijo dan, kjer ne posekajo drevesa zato, ker cvete, pa ne rodi, kjer vedo, da človek lahko živi v nevidni hiši, kjer ujedam ne pojejo žalostink, kjer se nihče ne boji...
by miha.brkinjac | Feb 18, 2022 | Uncategorized
Peter Levec: Po dežju Drobnó rosi … še hip, še dva – in vse lahnó jasni se. In pred očmi pokrajina blesti se, kot bi bila iz stekla in srebra. Pa stopaš lahek prek polja. Po potih se blestijo mlake – in v njih uzreš raztrgane oblake in sebe in nebo,...
by miha.brkinjac | Feb 11, 2022 | Uncategorized
France Prešeren: Turjaška Rozamunda Hrast stoji v turjaškem dvóri, vrh vzdiguje svoj v oblake, v senci pri kamnitni mizi zbor sedi gospode žlahtne, ker Turjačan spet gostuje Rozamundine snubače. Rozamunda roža deklic, čast dežele je domače; nje pogledi, svítle strele...
by miha.brkinjac | Feb 4, 2022 | Uncategorized
Saša Vegri: Družina II Zajtrkujem v urejenem naročju. Tako je prav, tako je spodobno, tako je najprimerneje. Vse dobro tesni. Tesnijo čuti, tesnijo besede, tesnijo vrata in okna. Ti v flanelasti srajci, jaz nasproti tebe (pesek na jugu kaktusi na jugu). In kaj zato....
Nedavni komentarji